Pri svojem strokovnem delu pa tudi v zasebnem življenju zelo pogosto opazujem in spremljam ljudi, ki so se zapletli v patološke odnose ali se celo sama zapletem v odnose, ki so polni negotovosti, nadzora, manipulacije, nezdravega vedenja. Taki odnosi se, kljub temu, da so za nas pomembni odnosi, na žalost obrnejo v strupene, patološke. Tu ne mislim le na partnerski odnos, temveč odnose nasploh, ki jih oblikujemo v našem zasebnem in službenem življenju. Lahko gre za narcisoidnega šefa, taščo, ki je neizmerno zaščitniška do vašega partnerja, mamo, ki zahteva vso vašo pozornost, sodelavce za katere vaše mnenje sploh ni pomembno, »prijateljice«, ki vam pijejo energijo…
Največji izziv patoloških odnosov je, da ne vemo točno kdaj se začnejo dogajati. Navadno se oseba zave patološkega odnosa, ko vanj že globoko zabrede. To pa predvsem zaradi tega, ker je »zdravo« razmerje težko določiti, saj ima vsaka oseba, ki vstopa v odnos različna pričakovanja in želje do odnosa.
V partnerskem razmerju se toksičen odnos kaže predvsem tako, da partnerja ne zmoreta biti narazen, a niti ne skupaj. Gre za odnos, ki zelo boli, izčrpava, vodi v tesnobna in depresivna stanja.
Namreč, ko sta partnerja skupaj se čustveno ali celo fizično mučita ali celo sovražita. Ko postane stanje nevzdržno in gresta narazen doživita t.i. odtegnitveni sindrom, ki je značilnost patološkega odnosa. V času, ko sta narazen ponovno iščeta vire in poti, da prideta spet skupaj. Žal, pa hrepenenje po odnosu preneha takoj, ko spet vstopita v odnos, ki ga ne zmoreta … in začaran krog se ponovi. Narazen- hrepenenje po ljubezni, skupaj –boj, trpljenje, jeza, sovraštvo… Tak odnos oba izredno izčrpava. Najhujši položaj nastane takrat, ko ni mogoče ne ostati in ne oditi iz odnosa.
Metafora plesa dobi v patološkem odnosu pravi pomen. Ples postane veliko več kot ples, saj vztrajanje v takem odnosu prinese, da izgubite sebe in svoje zdravje
In zakaj je tako težko zapustiti patološki odnos? Velikokrat zaradi tega, ker čakamo, da bodo nam pomembni drugi spoznali, da ne delajo prav, se bodo pokesali in se spremenili. Zasvojeni z ljubeznijo v partnerskem odnosu » ljubijo« narobe, saj hočejo s pomočjo svoje ljubezni od drugega partnerja izsiliti določeno vedenje. Ti ne morejo »izpustiti« partnerja, s katerim je ljubezen škodljiva ali nevarna.
Pri tem ima zelo pomembno vlogo odnos, ki so ga starši vzpostavili do vas , ko ste bili otroci. Največkrat se zgodi, da se odnos, ki so ga starši imeli do vas v otroštvu preslika v partnersko zvezo. Ni garancije, da so vam starši bili sposobni dajati odnos, ki je bil zares ljubeč, varen, poln dobrih, prijetnih občutkov. V odrasli dobi se zgodi, da prav nam znana vedenja in odnosi, ki smo se jih naučili v otroštvu prenašamo naprej, v nove odnose. Pri tem se nam »znano« trpljenje zamenja za ljubezen.
Polagam vam na srce, da imejte v glavi, da kadar se ob vam pomembni osebi počutite nezadostni, nesposobni, slabi, manjvredni ter se srečujete z občutkom prestrašenosti, nemoči, strahu, potem ste v nezdravem odnosu. Občutki, ki se v vas zbujajo jasno kažejo na to, da vas drugi ne spoštujejo zaradi teg , kar ste. In , če vas ne spoštujejo, potem vas tudi nimajo radi.
Okrevanje po patološkem odnosu prinaša veliko notranje bolečine in praznine, ki prihaja na plano. Vendar je možno in je vredno. Vredno je, ker gre za vas.
V kolikor je odnos toksičen, potem ni za vas in ga ne boste spremenili. Vedno pa imate možnost, da ste tudi vi tisti, ki v odnosu postavite piko.
Zaslužite si boljše, najboljše. Zaslužite si biti gospodar, gospodarica vašega življenja.